MMM Art

Art Circle

Portret - Klavdij TuttaDelo - Klavdij Tutta - 01Delo - Klavdij Tutta - 02Delo - Klavdij Tutta - 03Portret - Klavdij Tutta - 02Delo - Klavdij Tutta - 04Portret - Klavdij Tutta - 03Delo - Klavdij Tutta - 05Delo - Klavdij Tutta - 06Delo - Klavdij Tutta - 07Delo - Klavdij Tutta - 08

Klavdij Tutta

Rojen leta 1958 v Postojni. Obiskoval je Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. B. Borčiču, pri katerem je opravil tudi podiplomski študij grafike. Imel je preko kot sto šestdeset samostojnih razstav, sodeloval je tudi na več kot tristo skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejel petdeset domačih in mednarodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaquestu, Lodžu in Beljaku. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in objekti. Leta 1993 je ustanovil umetniško delavnico Slovenija odprta za umetnost v Sinjem Vrhu. Živi in dela v Kranju.

~

Je slikar, ki z likovnimi besedami zapisuje hvalnico pokrajini ob morju in na Krasu, svetu, ki ga je izoblikoval v prav takšnega slikarja, kot ga poznamo.
Klavdija Tutto že od začetka spremljajo prepoznavne likovne prvine (sonca, drevesa, biki, vrtače, menhirji, amebna bitja,...), ki z leti niso izgubile originalnosti. Obogatene s svežino Tuttovega idejnega bogastva vedno znova zaživijo v drugačni luči.
Slikarjevo izpovedovanje se ne udejanja več le na dvodimenzionalni slikarski površini. Nosilci slikovnih podlag so tudi različni, bolj ali manj plastično (pa tudi simbolično) oblikovani kosi lesa, ki predstavljajo dodatni, zato prepričljivejši element v avtorjevem, sicer že tako izvirnem in bogatem opusu.
V lahkotni, igrivi kompozicijski zasnovi je glavna protagonistka dogajanja figura - v zadnjem obdobju umirjeno živalsko bitje, ki se sprehaja po prostoru slikovnega polja, zaznamovanem z znaki in simboli Mediterana. Avtor poudari njene oči: velike, okrogle, vlažne zrejo v gledalca. So kot nekakšna božja očesa, ki te spremljajo, usmerjajo, morda opominjajo. So izhodišče za slikarjevo popotovanje v sfero izpovednosti.
Likovno snovanje Klavdija Tutte ne temelji le na spletih figur, temveč tudi na barvi, ki postaja nežnejša (odvisno od slikarjevega razpoloženjskega stanja), še vedno pa si podaja roko s svetom slikarjevih korenin - tam se modrina neba dotakne morja in kamen daje prostor zemlji. Potem je tu še sonce. In začenja se življenje - prekipevajoče - v Klavdijevih likovnih stvaritvah.
Tako je vselej; tako je bilo tudi v Medani, ko je bila slikarju ponovno dana možnost neposrednega doživljanja narave in kulture primorskega sveta.

~

Likovni zapisi Klavdija Tutte se vsebinsko nanašajo na kraško – mediteranski ambient. Z izredno ustvarjalno energijo in sproščeno potezo nastaja obsežen opus, prežet z vedno novimi idejami. Slikar jih vnaša v svoj sicer prepoznavni likovni rokopis, pa tudi motivni svet. V prečiščenem likovnem prostoru medanske izpovedi je Tutta poudaril osrednji del. V njem so svojo vlogo odigrale glave živalskih bitij, katerih oči so postale pravo kompozicijsko jedro. Na centralnem odru dogajanja so izpostavljena tudi drevesa, prostor pa so našle tudi vse tiste likovne prvine, ki slikarja spremljajo, z njim živijo, rastejo in doživljajo preobrazbe. Središčni motiv je center zgovorne pripovedi, ki se z reduciranim napolnjevanjem površine širi navzven. Lahkotna urejenost centralnega dela prehaja v igrivo obrobje in doseže višek z rahlimi, naškropljenimi nanosi barve, ki se kot drobne kapljice razpršijo po slikovnem polju. Metaforičnost in simboličnost prepoznavnih nosilcev izpovedi se dopolnjujeta z barvnimi poudarki »mediteranske« palete. Ta je v Brdih dobila temperamentnost in odločno zažarela v obliki večplastnih barvnih premazov. V pravljično upodobljeni izpovedi ni nič nerealnega. Nenehno pa je čutiti slikarjev svojstven odnos do izbranega sveta. Prepojenost z njim se odraža v vsakem trenutku , v različnih ustvarjalnih fazah, v načinu beleženja in reševanja likovnih vprašanj.

~

Je svet, iz katerega črpa ideje za svoja likovna snovanja. Je slikarsko platno ali belina papirja, kjer se slikarjeve motivne iztočnice, prežete s fantazijskimi prostranstvi, udejanijo. In je točka, v kateri se dogajanje na slikovni površini skoncentrira, reliefno izstopi in doseže višek. Za vsem tem pa stoji Klavdij Tutta, slikar optimističnih, lahkotnih, ritmično ubranih likovnih pesmi Mediterana. Vselej prepoznavnih, nikoli ponavljajočih se.
V Medani je bil avtor v neposrednem stiku s prostorom, ki si ga na nek način lasti. A ne za daljši čas. Tesno skupaj stopata le proti odru dogajanja. Tam likovne prvine, ki slikarja spremljajo, odigrajo svojstveno, zgolj in samo Tuttovo vlogo. Znamenja, presajena iz avtohtonega okolja avtorjevih korenin, postanejo njegova abeceda izražanja. Črke pa so vsakokrat drugače naglašene, včasih glasne, drugič je njihov zvok nekoliko pridušen. V takšnih ali drugačnih je skrita ritmična ubranost prekipevajoče življenjske radosti.
Tokratni likovni oder je bil eleganten format. Med lahkotno razporejenimi griči in sledovi burje sta v zgornjem delu , v izstopajočem prostoru, nekakšnem ovalu, nastopili dve živalski glavi. Manjša na obrobju, večja pa je svoje mesto našla v čolnu. Obe pa s široko odprtim pogledom zreta v gledalca. Njuna harmonična ubranost izžareva po celotnem slikovnem odru in dobi dodaten naglas v izbrani, topli, včasih celo žareči barvni skali. Tisti, ki jo je na Tuttovo paleto pljusknil val morja, ki je s seboj prinesel rjave tone zemlje, zelene pigmente cipres in pustil soncu, da se je pogledalo v ogledalo njegove izlite površine.

~

Klavdij Tutta z neustavljivo ustvarjalno energijo vselej poskrbi za nove likovne različice podoživljanj Goriških Brd, Krasa in Mediterana nasploh. Likovni izzivi ga vodijo na področja drugačnega formalnega razreševanja, a bistvo njegovih izpovedi iz katerih veje neizmeren življenjski optimizem, ostaja vselej prisotno. Likovna dela so namreč zabeležena sproščeno in lahkotno. Prežeta so s svetlobo in zračnostjo, njihov barvni naglas pa stremi k sferam sončnega žarenja.
V miljeju prevetrenega neba, med cipresami, totemi, dolmeni, menhirji, idiličnimi otočki in kopastimi hribi se tke Tuttova likovna pravljica. V njej igrajo dominantno vlogo biki, voli in drugi rogati štirinožci, pa ptice in ribe. Avtor jih vse bolj zaznamuje z osebno domišljijo in jih v letih rasti in dozorevanja spreminja v ljubeča živalska bitja, ki težijo po sobivanju, po skupnosti, zato jih pogosto najdemo v paru, v ljubečem, celo intimnem odnosu. O njihovi pomembnosti priča tudi reliefni poudarek, v katerem se dogajanje pripovedi skoncentrira. Zdi se, da slikar želi protagoniste dogajanja postaviti na piedestal, na izstopajočo okroglo ali kvadratno površino. Takšni površinski poudarki so značilni predvsem za Tuttov obsežni cikel, imenovan Točke.
Okrog točk pa se odvija lahkotno likovno življenje, prežeto z zračnostjo in ubrano v ritmično poezijo narave. Spremljajoči utrinki krajine se razporejajo v odprte kompozicijske zasnove. Okrog frontalno postavljenih podob živalskih bitij jih uzremo kot s ptičje perspektive. Včasih pa slikovno prizorišče dobi obliko v pasovih nizajoče se pripovedi.
Krajina s figuro ostaja stalna Tuttova motivna izbranka, a njen utrip in življenje živalskih bitij v njej so v nenehnem spreminjanju. Avtor, ki premore zaklad idej, se pač ne more ponavljati.

Evropska unija

Projekt je pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije v okviru programa Phare CBC Slovenija/Italija 2003

©