MMM Art

Art Circle

Portret - Vanja MervicDelo - Vanja Mervic - 01Delo - Vanja Mervic - 02Mervič 01Mervič 02Mervič 03Mervič 04Mervič 05

Vanja Mervič

Vanja Mervič  / Slovenija
Rojen leta 1973 v Kopru.  Po končani srednji šoli Instituto d´arte Max Fabiani (Gorica, Italija) je študij slikarstva nadaljeval na beneški akademiji in na Breri v Milanu, kjer je leta 2001 tudi diplomiral. Študij je nato nadaljeval v smeri videa in novih medijev pri Sreču Draganu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v Belgiji, Novi Zelandiji in Avstriji.
Živi in dela v Novi Gorici.
E pošta: vanja.mervic@gmail.com

 

______________________________________________________

Vanja Mervlič: 9/8

Ustvarjanje Vanje Merviča je tesno povezano z razvojem sodobne digitalne tehnologije, ki je preoblikovala koncept nedotakljivosti in zaključenosti umetniškega dela. Njegove interaktivne instalacije so »odprta dela«, procesualna ter zahtevajo aktivno soudeležbo gledalcev, ki vplivajo bodisi na proces nastajanja bodisi preoblikovanja posameznih projektov. Z vključevanjem gledalcev v ustvarjalni proces se njegova umetnost približuje življenju, hkrati pa so dela refleksija naše vsakdanjosti in širšega družbenega prostora, ki je popolnoma prežet z informacijsko tehnologijo in množico vizualnih sporočil.
V tokratni projekt 9/8 sicer ni vključil interaktivnih instalacij, ampak njihove fragmente oziroma izpeljave v novih pomenskih konstelacijah, katerih skupni imenovalec je čas, prežet s preizpraševanjem vloge posameznika, njegovega delovanja, mišljenja in svobode v postindustrijski družbi. Med dosledno konceptualno zasnovanimi deli zasledimo tudi besedna sporočila gledalcev, ki so nastala kot »produkt« interaktivne instalacije CunC (2008). Delo je bilo v osnovi računalnik v prazni sobi, v katerega so obiskovalci vtipkali izjave po lastni izbiri, vendar se besedila niso izpisala na ekranu niti jih ni bilo možno slišati, saj so bila pretvorjena v neslišno frekvenco. Misli obiskovalcev, sprva shranjene v računalniškem arhivu, so sedaj »materializirane«, preoblikovane v berljive zapise, ki v kombinaciji z multipliciranim reklamnim nasmeškom osmišljajo in demistificirajo interaktivni projekt.
Zdi se, da Mervič razume umetnost kot neskončno prepletanje podob, oblik, simbolov in izraznih sredstev iz preteklosti in sedanjosti. Pri realizaciji avdio-vizualne instalacije DADAMantra (2009) je denimo uporabil aleatorično metodo oblikovanja umetniškega dela, kakršno je zagovarjal Tristan Tzara, ki vključuje tako ustvarjanje kot destrukcijo. Vizualni del projekta predstavljajo kolaži, narejeni iz religioznih tekstov petih svetovnih religij, ki jih je razrezal na besedne fragmente in naključno sestavil v sedem novih molitev, izmed katerih je vsaka namenjena enemu dnevu v tednu. Zvočni del molitve bere računalniški program, ki modulira razstavni prostor po umetnih zvočnih resonancah, mu daje novo dinamiko in kreira meditativno vzdušje, ki sproži v gledalcu določeno čustveno odzivnost.
Ob posameznih delih se zavemo, da živimo v času, v katerem nam realnost krojijo mediji in stereotipi. Zlati predmeti na fotografiji iz videa Soba kralja Midasa (2008) ponazarjajo človekovo željo po posedovanju materialnega bogastva. Za statične podobe iz video instalacije Eros Thanatos (2008), ki prikazujejo različne kombinacije vabljivih nasmehov in rentgenskih posnetkov ust, javnega in intimnega, pa lahko rečemo, da spodbujajo k razmisleku o učinku medijskega uprizarjanja želje.
V drugih instalacijah je bolj kot družbena komponenta izpostavljen čas v različnih oblikah in prispodobah. Fotografska podoba instalacije Brez naslova (2011), ki je iztrgana iz širšega časovno-prostorskega konteksta, zaznamuje čas kot trenutek, zamrznitev življenja. Fotografija je postavljena v jukstapozicijo z ledenimi skulpturami, ki ponazarjajo popolno podreditev umetniškega dela njegovi lastni, časovno pogojeni destrukciji. Še bolj pomenljivo je delo Čakanje (2010), ki simbolizira čas tako s krožno oblikovanimi segmenti kompozicije kot tudi s strukturo plesnivih materialov in procesom postopnega spreminjanja umetniškega dela. Pogled na plesen sicer v gledalcu sproža asociacije na minljivost in razpadanje, vendar je plesen v tem primeru (prej kot simbol razkroja) prispodoba za preteklo, preživeto.
Mervičeva dela so kljub vpeljavi tehnologije, medijskih impulzov in neobičajnih materialov kontemplativna dela, ki temeljijo na likovnih prvinah, čeprav nam njihova vizualna struktura ne daje vedno estetskega užitka, ampak izziva našo miselno aktivnost. V tem kontekstu lahko razumemo tudi naslov projekta 9/8: številke so pomenke, ki v tem primeru ne veljajo za znamenja in ne izražajo količine, pač pa misli, poetično, metafizično.NATAŠA KOVŠCA

Evropska unija

Projekt je pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije v okviru programa Phare CBC Slovenija/Italija 2003

©