MMM Art

Art Circle

Lucijan Bratuš

Rojen je bil leta 1949 v Vipavi. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral na slikarskem oddelku leta 1971. Dokončal je specialko za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku. Živi in dela v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost, na Oddelku za oblikovanje predala tipografijo.

_____________________________________________________________________________

Lucijan Bratuš se je rodil 16. februarja 1949 v Vipavi. V letih 1963 do 1967 je obiskoval Šolo za oblikovanje, nato pa študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Nikolaju Omersi in Maksimu Sedeju. Leta 1973 je končal specialko za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku. Po odsluženi vojaščini je dolgo vztrajal v samostojnem poklicu. Leta 1987 prične kot docent poučevati kaligrafijo in tipografijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V naziv izredni profesor je bil izvoljen leta 2001 in leta 2007 v naziv redni profesor za področje vizualnih komunikacij. V okviru programa CEEPUS je kot gostujoči profesor predaval na likovnih akademijah v Cluju, Krakovu, Skopju in Zagrebu. 
Od leta 1970 razstavlja samostojno ter sodeluje na razstavah slikarstva, grafike in oblikovanja doma in v tujini. Izbor obsega 62 samostojnih in preko160 skupinskih razstav. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim: študentsko Prešernovo nagrado, nagrado Zlata ptica, veliko nagrado za kaligrafijo v Subotici, I. nagrado na XI. ex tempore v Piranu, častno pohvalo na 17. BIO v Ljubljani.
Udeležil se je tudi številnih likovnih kolonij in simpozijev.
Ves čas študija na Akademiji se je poleg slikarstva veliko posvečal grafiki, predvsem litografiji. Po diplomi, leta 1971, se je vpisal na grafično specialko, kjer je za mentorja izbral prof. Marjana Pogačnika. Bil je njegov prvi študent na podiplomskem študiju in obenem edini v tem letu. Začel je z lesorezom. Nastal je ciklus, ki ga je poimenoval „Bežeči pejsaži“. Naslednje leto se je posvetil litografiji. Prvi ciklus črno belih litografij je poimenoval „Mrtvi čas“. Sledile so še barvne litografije. Spominja se dolgih pogovorov s profesorjem. Ko je odtisnil nov grafični list, sta se pogovarjala o stvareh, ki na videz niso imele neposredne povezave z novim odtisom. Spoštoval in cenil je njegov način mentorstva. Profesor Pogačnik se je znal vživeti v študentov način dela in mu pomagal razvijati njegovo likovno govorico, čeprav je bila ta popolnoma drugačna od njegove. Tak način vodenja je postal Bratušu kasneje vzor za delo s študenti. 
Že v času študija je kupil litografsko prešo, jo sestavil in usposobil v ateljeju v Vipavi. Nastalo je nekaj ciklusov litografij. Vedno ga je privlačilo neposredno risanje na litografski kamen s kredo ali tušem. Vse litografije je tiskal samo v črni barvi in s tem skušal doseči dramatičnost in ekspresivnost izraza. Podoben način dela je uporabil tudi pri poslikavi keramike. 
Pri svojem delu se je srečal tudi s sitotiskom; to je medij, ki zahteva barvo. Za manjše formate grafik je razvil preprosto in inovativno tehniko, ki omogoča tisk v več barvah. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru pa je nastal ciklus grafičnih listov večjega formata, ki se po barvitosti približujejo njegovemu slikarstvu. Z grafikami je sodeloval tudi na številnih razstavah doma in v tujini, vendar se ni nikoli priključil ljubljanski grafični šoli. V zadnjem času je grafika začela odmirati, tako da je danes umetniška grafika skoraj zamrla. Zamenjale so jo nove likovne prakse, ki so se popolnoma oddaljile od klasičnih tehnik in pravil. Na žalost se tudi Bratuš vedno redkeje vrača h grafiki, bližje in bolj neposredno mu je slikanje, kadar si uspe izboriti čas zanj.

Evropska unija

Projekt je pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije v okviru programa Phare CBC Slovenija/Italija 2003

©