MMM Art

Art Circle

MEDANA ART

V času, ko se lepota jesenske barvitosti razgrinja po briških gričih in razpira svoj bogat repertoar tonskih variacij, se v medanskem ateljeju zbirajo likovni ustvarjalci. V začasnem delovnem okolju zaplujejo v svoje stare likovne zgodbe ali pa iščejo stranpoti, na katere jih vabita nov abient in nov čas. Ustvarjalno zatočišče jih oplaja z izrazitim kolorizmom in sooča z neznanim, s tistim, kar pogosto v posameznika vnaša nemir. Razkrito zavetje pa prinaša ustvarjalni trepet in nova spoznanja tudi tistim, ki jim je ta ambient že znan.

Nekaj skrivnostnega pa še vedno ostaja v razmerju med slikarsko površino, likovnim prostorom in vsebino. To je vprašanje, ki vedno znova pritegne zlasti moderne avtorje, usmerjene k nepredmetnemu ali simbolno zasnovanemu likovnemu snovanju.

Med udeleženci pa je vsako leto tudi nekaj tistih, ki svoj likovni nagovor ubesedujejo s pomočjo figuralnih naglasov. In zdi se, da se prav figuralika ponovno suvereno vrača na slikovne odre.

Neposreden stik udeležencev MMM arta z novim ustvarjalnim okoljem, z naravo, ki ravno v tem času najočitneje spreminja svojo zunanjo podobo, pogosto vodi avtorje v koloristično projiciranje slikovnih površin. Navsezadnje pa je prav barva tista, ki slikarju ponuja možnost izražanja. Pokrajina, drevesa, vinogradi in nebo nad njimi dehtijo žlahtnost jesenske palete. Ta se nato seli na slikovne ekrane, jih oživlja in prenavlja barvno tkivo slike.

Kljub temu, da svet vidimo v barvah, da se svetloba nahaja v obliki barvne magme in da se v svetlobi izrisujejo oblike predmetne stvarnosti, ostaja risba osnovno likovno izrazno sredstvo. Je ena najpomembnejših likovnih prvin, s katero utelešamo misel. Črta je točka v gibanju. Z njo vlečemo sledi, nizamo konture in korenito posegamo v samo slikovno polje.

Slikovna prizorišča pa že davno niso več le odri, na katerih odigravata svojo dominantno vlogo barva in črta, ki ob gesti in ritmu konstituirata novo podobo. K vizualizaciji pripomorejo tudi kolažni elementi in številna netradicionalna slikarska sredstva. Ti raznovrstni materiali vsebujejo kar nekaj likovne slikovitosti in dvodimenzionalne površine odpirajo proti dodatni, tretji dimenziji.

Tvarina materiala pa je tista, ki so ji zapisani kiparji, a tudi ti radi posegajo po nekonvencionalnih snovnostih. In od tu je le še korak, ki vodi v multimedialnost...

V zgodovini se je pokazalo, da je umetnost nekakšen presežek, nujen in potreben del našega bivanja. Ko je človek zadovoljil svoje osnovne življenjske potrebe, se je posvetil kreiranju. Tudi danes za estetsko ostrenje očesa in oplajanje duše potrebujemo produkcijo, ki prihaja iz umetniških ateljejev. Vsi ne moremo biti ustvarjalci. Prav vsi pa smo lahko občudovalci in podporniki.

Da, projekti mednarodnih srečanj likovnih ustvarjalcev potrebujejo nekoga, ki jih bo podprl. Tako sponzorji postajajo nekakšni novodobni meceni umetnosti, posredno pa še zbiratelji, lastniki mednarodnih likovnih stvaritev. Postopoma si celo ostrijo občutek za to, kaj je dobro. Vsaka izmed delavnic daje namreč širok, vendar selekcioniran pogled v narodnostno, generacijsko, predvsem pa v stilno raznoliko likovno produkcijo. Seznanjajo nas s tem, kar se trenutno dogaja na evropskem prizorišču, včasih pa tudi zunaj njega. Tako širokega diapazona v izbranem času in prostoru ne razkriva nobena razstava. Galerijski sveti namreč izbirajo, kaj nam bodo dali na ogled, in prav je tako, vendar se na likovni sceni vselej dogaja mnogo več, kot je videti v galerijah. Zato delovna srečanja likovnih ustvarjalcev ponujajo bolj celovit in temeljit vpogled v likovno dogajaje.

Živimo v času, ko mediji omogočajo hiter pretok idej, in v obdobju, ko evropske meje ne ovirajo več kroženja avtorjev in njihove umetniške produkcije. Prav ta odprtost pa se je v svetu umetnosti začela že mnogo prej in radi smo poudarjali, da v sferah umetnosti ni barier. Danes pa naj olajševalne zunanje okoliščine delovna srečanja dvignejo na še višjo kvalitetno raven.


Anamarija Stibilj Šajn

Evropska unija

Projekt je pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije v okviru programa Phare CBC Slovenija/Italija 2003

©