MMM Art

Art Circle

Logotip - MMMart 2002 - 01Projekt - MMMart 2002 - 01

mmm art 2002

Seznam udeležencev:

Alois Riedl, Avstrija
Andrej Pavlič, Slovenija
Annerose Riedl, Avstrija
Apolonija Simon, Slovenija
Boris Roce, Hrvaška
Carmelo Zotti, Italija
Ciril Hočevar, Slovenija
David Ličen, Slovenija
Evelyn Hellenschmidt, Nemčija
Franz Berger, Avstrija
Geremia Renzi, Italija
Hetty Van der Linden, Nizozemska
Joaquin Martinez Cano, Španija
Johann Jascha, Avstrija
Jose Luis Menendez Alvarez, Španija
Jože Kotar, Slovenija
Klavdij Palčič, Italija
Lucia Rosano, Italija
Majda Skrinar, Slovenija
Maurizio Cosua, Italija
Miljenka Šepić, Hrvaška
Mira Narobe, Slovenija
Mirko Bijuklič, Slovenija
Mojca Zlokarnik, Slovenija
Polona Kunaver Ličen, Slovenija
Rachel Heler, Izrael
Robert Primig, Avstrija
Rudi Skočir, Slovenija
Rupert Gredler, Avstrija
Simon Kajtna, Slovenija
Tomislav Pavletić, Hrvaška
Vinko Šaina, Hrvaška
Vinko Železnikar, Slovenija
Zmago Posega, Slovenija

Za vsako uspešno srečanje ljudi je potrebna ideja. In ideja je bil MMM art. Zapeljala je organizatorje in kmalu postala želja, celo potreba, ne le njih, temveč tudi likovnih ustvarjalcev, ki prihajajo v Medano. Njihovo skupno ustvarjanje je le eno izmed številnih delovnih srečanj, vendar ima nekoliko drugačno dušo. Vsi, ki pripomorejo k njegovemu življenju, se namreč zavedajo, da bi tudi brez umetnosti mošt dozorel v mlado vino, prikrajšani pa bi bili za številna globlja, umetniška sporočila. Ostali bi brez zanimivih soočanj z umetniki, brez neposrednih doživljanj vznemirljivih trenutkov ustvarjalnega akta posameznika, brez vsega tistega, kar na nek način lahko daje priokus tudi vinu, saj so prijateljski ali strokovni pogovori ob njem veliko bolj sproščujoči. MMM art je tako združitev vrhunskega likovnega snovanja in specifike novega začasnega ustvarjalnega okolja. Je preplet umetnosti z briško delovno vsakdanjostjo.
Izbrane skupine likovnih ustvarjalcev, ki prihajajo v Medano, so raznolike, tako kot se razlikuje vino v sodih. Že po selekciji avtorjev lahko trdimo, da smo izbrali dobre, kvalitetne, to pomeni,da ima vsakdo izmed njih svoj izoblikovan, prepoznaven način izražanja, ki ga nov ustvarjalni ambient le še dodatno spodbuja, naglasi in oplemeniti.

V zadnjih desetletjih se je posebno razmahnil diskurz o nemožnosti novega v umetnosti, zato so na področje klasične likovne ustvarjalnosti začeli prodirati številni drugi mediji. A pojem novo je relativen. Vsakega, ki še vedno snuje s pomočjo platna, čopiča, barve ali kiparske tvarine, še ni povozil čas. To so nekakšna brezčasna sredstva likovnega izražanja, ki posamezniku omogočajo ustvarjanje svojstvenega, vselej drugačnega. Omogočajo mu rojevanje umetnosti. Ta še vedno naznanja svojo navzočnost v prostoru in je umeščena v središče vsega, kar imenujemo »life«, le včasih se nas bolj, drugič manj dotakne, odvisno od naše odprtosti za njeno sprejemanje. V svetu umetnosti še vedno nastajajo dela, ki te prevzamejo. Ko stojiš pred njimi in jih občuduješ, pozabiš na vse drugo. Da, to je umetnina, avtohtoni, avtonomni organizem posameznika, ob katerem ti zastane dih, zenice v očeh se ti razširijo in čas se za trenutek ustavi. Takšni okamenelosti pa sledi nova etapa dojemanja, ki spreminja celo tvojega duha in tvoj način zaznavanja.

Umetnike danes lahko razvrščamo po generacijah, po geografski pripadnosti, veliko težje pa po njihovih skupnih značilnostih. Tudi v sferi umetnosti namreč vlada demokracija, ki dopušča v umetnosti vse. Skoraj vse! Področje brezmejnih možnosti morda pred posameznika bolj kot kdajkoli prej postavlja zahtevna vprašanja o likovnem beleženju. Če želiš, da le-to ostaja v mejah »klasičnega«, moraš ohraniti zvestobo do primarnih sredstev izražanja. Pri tem pa se srečuješ s problemom, kako ustvariti nekaj bistveno novega, v času, ko so se v zgodovino umetnosti že zapisali različni slogi in dobili svoje mesto številni avtorji. Da, umetnost je tudi iskanje svežih odgovorov na umetnostne naloge novega tisočletja.
Kako?

Tudi plejada umetnikov, ki jih srečujemo v Medani, dokazuje, da je kos novim izzivom, da zna v osebno vizualizacijo občutenj, doživljanj in razmišljanj vtkati odsev časa. Sleherni umetnik na srečanja prinaša košček sebe in zato so si nastala dela med seboj tako različna. Ena bistvenih razsežnosti umetnosti je namreč konstantna: to je zadovoljevanje avtorjevih izpovednih potreb in želja. Vanje vtke svojo osebno specifiko, s katero soustvarja oder novodobne umetnosti.

Anamarija Stibilj-Šajn
Evropska unija

Projekt je pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije v okviru programa Phare CBC Slovenija/Italija 2003

©