MMM Art

Art Circle

DNEVNIK

 Kulturno-umetniška veleposlaništva

Veleposlaništva v vinskih kleteh Iztok Klemenčič 8. januar 2016  8. januar 2016 7:00  

Goriška brda ne slovijo samo po češnjah in vinu, ampak tudi po inovativnih kulturno-umetniških prireditvah, kakršne so tudi umetniška veleposlaništva. Svoj sedež imajo na posestvih različnih družin že Poljska, Slovaška in Nemčija, letos pa se bosta v Brdih odprli še kulturni veleposlaništvi Japonske in Bolgarije.

 aa001aa002aa003

Goriška brda z idiličnimi vasicami, vinogradi in griči že od sredine 90. let ne slovijo samo po češnjah in vinu, ampak tudi po inovativnih kulturno-umetniških festivalih, simpozijih in prireditvah, na katerih se kultura in umetnost prepletata z lokalno kulinariko in enološkimi delikatesami. Eden takšnih projektov je tudi Art Embassy, pri katerem gre za vzpostavitev kulturno-umetniških veleposlaništev, ki so že razseljena po hribčkih in dolinah Goriških brd in Vipavske doline. Republika Poljska ima tako svoj sedež na domačiji Uroša in Nejke Klinec v Plešivem pri Medani, Republika Slovaška domuje na posestvu domačije Saksida v Zaloščah v spodnji Vipavski dolini, Nemčija je svoj kulturni atašejski sedež dobila na posestvu družine Ščurek, prav tako v Plešivem, letos pa se bosta v Brdih odprli še kulturni veleposlaništvi Japonske in Bolgarije, medtem ko dogovori potekajo še z Rusijo, Kitajsko, Avstrijo, Srbijo, Hrvaško in nekaterimi drugimi državami.

Umetniki kot diplomati

Čeprav gre v primeru vzpostavitve umetniški veleposlaništev ambasad za neke vrste umetniški projekt, vse poteka pod strogim nadzorom diplomatskih in konzularnih predstavništev držav, ki so na vinogradniških in kletarskih posestvih odprla svoje prostore, le da državniško posvečenih prostorov ne oblegajo zdolgočaseni birokrati in hektični diplomati, ampak čisto pravi umetniki, ki enkrat ali dvakrat na leto v različnih zasedbah pridejo na umetniška veleposlaništva v Brda ustvarjat likovne, kiparske, grafične in dizajnerske umetnine, ki so v povezavi z vinom, vinsko kulturo, poslikavami steklenic, etiket in sodov, umetniški opus pa sestavljajo v sožitju z briško floro in favno ter vinskimi kletmi.

Projekt umetniških veleposlaništev je nadgradnja dveh festivalov, ki sta med seboj povezala umetnost in vino, oba pa sta vzniknila na posestvu družine Klinec v Medani. Festivala poezije in vina, na katerem so se umetniki zlaganja besed združili v eno z umetniki predelave grozdja ter občudovalci in malikovalci njunega sožitja, in festival MMMART, ki je nastal pod okriljem kulturno-umetniškega projekta Art Circle (Umetniški krog) v sodelovanju z vinarjem Aleksom Klincem, slikarjem Etkom Tutto in galeristom Draganom Abramom.

Poljaki takoj za

Prvo umetniško veleposlaništvo je bilo veleposlaništvo Republike Poljske, v Sloveniji pa je odprlo svoja vrata leta 2011 pri Urošu in Nejki Klinec, ki se te dni ukvarjata bolj z umetnostjo predelave kolin v Medani, in je pravzaprav plod neuspelega poskusa pri razpisu za EU-sredstva za kulturne projekte. »Ko nam ni uspelo na razpisu, smo iskali tudi druge možne vire, žal neuspešno. Premik se je zgodil, ko sem se srečal z Nedjanom Brataševcem, ki je tudi častni konzul Republike Poljske v Sloveniji, in mu med drugim predstavil tudi ta projekt. Stvar je takoj podprl tudi poljski veleposlanik v Ljubljani in tako smo prvo veleposlaništvo postavili v zelo kratkem času,« se odprtja spominja slikar Etko Tutta, ki je poleg vizualnega umetnika Klemna Bruna še vedno eden od organizatorjev projekta.

Čeprav sta prve stvaritve, vinske amfore, ki so jih izdelovali poljski umetniki na svojem novem veleposlaništvu, dobila tudi takratni zunanji minister Samuel Žbogar in predsednik Danilo Türk, ki je v trenutku vzhičenosti nekoč celo izjavil, da občina v Brdih simbolizira prihodnost Slovenije, denarja za razvoj umetniške veleposlaniške verige ni bilo, prav tako ne sponzorjev. Veleposlaništva se tako odpirajo z lastnimi sredstvi in na pobudo posameznih vinarjev, ki sodelujejo pri Art Circlu (Klinec, Bjana, Movia, Saksida, Štekar, Ščurek, Edi Simčič, Kabaj) in skrbijo za teden ali dva kreativno-ustvarjalnega gostoljubja umetnikov in seveda lobiranje pri tistih, ki radi pridejo v Brda in poznajo ljudi na veleposlaništvih.

Če veleposlaništva ne bo, ostanejo prijatelji

Slovaki so si našli svojo kulturno-vinsko rezidenco na domačiji Saksida. »Nam ne gre toliko za to, da lahko govorimo o sami kulturni ambasadi kot o neke vrste kulturno-diplomatskem prostoru, ampak je sodelovanje bolj omejeno na kulturne dogodke, ki so enkrat na leto pri Saksidovih. Nam je lepo, da spoznavamo za nas oddaljene kraje, da so tudi umetniki zadovoljni, da se med seboj družijo in da sploh dobijo priložnost, da se predstavijo tudi v tujini. Mogoče na prireditvi manjka samo glasba,« pravijo o svoji vlogi v projektu Art Embassy na slovaškem veleposlaništvu v Ljubljani. Slovaki so slovenskim kulturnikom in vinarjem že vrnili gostoljubje, saj so v poenotenju besed bratje in slava v imenu glavnega mesta Slovaške v Bratislavi s tamkajšnjim slovenskim veleposlaništvom organizirali razstavo slik, ki so med vinogradi in v vinskih kleteh pri Saksidovih nastale v zadnjih štirih letih.

Tako kot pri Saksidovih, ki so zadovoljni s svojim sodelovanjem pri projektu kot tudi z umetniškimi stvaritvami, med katere poleg slik, od katerih vsako leto ena ostane doma in plemeniti umetniško zbirko na domačiji, sodijo tudi poslikave etiket za njihove magnum steklenice, ki jih napolnijo s svojim vinom, projekt pozdravljajo tudi pri Ščurkovih iz Medane. Ti na svojem posestvu gostijo nemško umetniško veleposlaništvo in enkrat na leto po en teden od vinca do vinca, od sirčka do sirčka in od pršuta do pršuta vozijo naokrog po izletih izbrano četico nemških umetnikov, ki se jim pridruži še nekaj posameznikov iz drugih držav.

Odlično sodelovanje z Nemci, zapleti s Kitajci

»Pri nas smo na sode slikali že prej, zdaj pa umetniki v okviru Art Circla v času praznovanja nemškega državnega praznika vsako leto poslikajo tri sode, ki dopolnjujejo zbirko poslikav v kleti, poleg tega pa ustvarjajo še slike in skulpture,« pravi Tomaž Ščurek, ki v projektu kulturnega veleposlaništva v nasprotju z drugimi vidi tudi možnost promocije. »K nam radi zahajajo ljudje z nemškega veleposlaništva in oni lahko k nam pripeljejo tudi druge, razne direktorje nemških podjetij, ti pa spet druge. Tudi ko kakšen nemški državljan pride k nam in vidi, da je pri nas umetniško veleposlaništvo Nemčije, je na to ponosen. Pa tudi nas povabijo na sprejem na veleposlaništvo in lahko navezujemo stike z Nemci,« doda eden od petih sinovStojana Ščurka, ki bdi nad družinskim posestvom in promocijo družinskih vin.

Vendar pot do umetniškega veleposlaništva ni tako lahka, kot se zdi. Pogajanja z Azerbajdžanom so zastala, Italijani so komplicirali zaradi imena veleposlaništvo, drugače pa so bili načelno že za, veliko je zapletov tudi s Kitajci, ki naj bi v bližnji prihodnosti odprli umetniško veleposlaništvo na domačiji Kabaj Morel v Dobrovem, ki s že dve let prireja umetniške delavnice in druge projekte, na katerih sodelujejo kitajski umetniki. Jean Michel Kabaj, ki je tudi eden od prvih, ki je šel iz Slovenije osvajat kitajski vinski trg, pravi, da ga to, da Kitajci zapletajo pri pogovorih, niti ne moti, saj sam namen veleposlaništva kot prostora sploh ni pomemben. »Ni tako enostavno, ker niso v Evropi, poleg tega imajo tak sistem, da o takšnih stvareh ne odloča veleposlanik v Ljubljani, ampak Peking. Tako kot vino ni posel in produkt, tudi umetnost ni posel in produkt, ampak je oboje kultura, zato sta druženje in intelektualni pogovor pomembnejša. Tudi če ne bo pri nas nikoli umetniškega veleposlaništva, bom še vedno imel prijatelje,« pravi Kabaj.

Evropska unija

Projekt je pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije v okviru programa Phare CBC Slovenija/Italija 2003

©