MMM Art

Art Circle

bjana01bjana02bjana03bjana16bjana10bjana13bjana04bjana05bjana06bjana14bjana15

  bjana07bjana12bjana08bjana11bjana09

 

BJANA

 http://www.bjana.si

V osrčju vinorodnega okoliša Goriška brda, ki predstavljajo predalpski gričevnat svet z močnim vplivom Sredozemlja. Naša vina zorijo v popolnoma obnovljenem dvorcu Dorišče, v eni od najstarejših kleti daleč naokrog. »Dvorec so v 13. stoletju pozidali goriški grofje in je takrat nosil ime Wyglan. Leta 1288 je omenjen Rovanus de Biglola, leta 1307 Martin de Bilana in sin Fosch, leta 1341 vitez Leonard iz Biljane. Konec 15. stoletja je dvorec kupila plemiška rodbina Orson. Goriški plemiči Edlingi so bili naslednji lastniki, od leta 1511 pa gospodje Dornberški.« (vir: Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi, DZS, 1999) Zdajšnji lastnik dvorca je družina Mirana Sirka. Dvorec z okoliškim posestvom je kupil njegov praoče Franc Obljubek v času po prvi svetovni vojni. Del poslopja je urejen za turistično ponudbo. 

Glavno vlogo prepuščamo naravi. Skušamo jo čim bolje razumeti v vinogradu in kleti ter tako pridelati najboljše vino, ki naj odraža značilnosti oziroma karakter terena in podnebnih pogojev (terroir) ter sort, iz katerih je pridelano.

Vinorodni okoliš Brda odlikuje predalpski gričevnat svet z močnim sredozemskim vplivom. Za penine Bjana uporabljamo tri sorte grozdja, in sicer dve šampanjski (chardonnay in modri pinot) ter briško sorto rebula. Chardonnay daje vinu telo, aromatiko in polnost, modri pinot strukturo in sadnost, rebula pa eleganco in svežino.

Vse penine Bjana so pridelane po klasični metodi. Vinifikacija (pridelava) osnovnega mirnega vina poteka ločeno po sortah v cisternah iz nerjavnega jekla ali v 225-litrskih hrastovih sodih (barik) za penino Cuvée Prestige. 
Skrbno izbrano grozdje takoj stisnemo in mu dodamo predhodno pripravljen vrelni nastavek (kvasovke), kar omogoči takojšnji začetek fermentacije (alkoholno vrenje), ki poteka pri konstantni temperaturi 16 °C. 
Ko osnovna sortna vina dozori, pripravimo mešanice za različne penine. Natančen delež posamezne sorte oz. vina v mešanici je odvisen od želenih lastnosti penine in od značilnosti vin tekočega letnika. 
Pripravljeno zvrst ustekleničimo, dodamo nov kvasni nastavek za drugo vrenje (sekundarna fermentacija), ki bo iz mirnega vina ustvarilo penino. Ob tem po končani sekundarni fermentaciji nastane v steklenicah usedlina (odmrle kvasovke) na kateri nato penina zori. Čas zorenja penine na kvasovkah je ena najpomembnejših faz v proizvodnji penine, saj se v tem času z avtolizo kvasovk v vino sproščajo aminokisline, ki dajo vinu poseben okus in aromo. Več časa (let) kot penina zori na kvasovkah več različnih aminokislin se v vino sprosti, s tem pa ima penina bolj pester okus in aromo. 
Penina v steklenicah zori do degoržiranja, ko s posebnim postopkom iz steklenic odstranimo usedlino, nastalo pri drugem vrenju, in ji z dodatkom odpremnega likerja (ekspedicijski liker, dosage – v našem primeru sladko vino pozne trgatve) določimo končno stopnjo sladkosti. Penini Brut Zero odpremnega likerja ne dodajamo. 

Contact:

Bjana
Miran & Petra Sirk
Biljana 38, 5212 Dobrovo
Brda • Slovenija

t: + 05 395 92 30
m: + 041 711 760 (Miran Sirk)
f: + 05 395 92 31
bjana@siol.net

Evropska unija

Projekt je pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije v okviru programa Phare CBC Slovenija/Italija 2003

©