MMM Art

Art Circle

 Majda Božeglav 01Majda Božeglav 02

Majda Božeglav Japelj

Majda Božeglav Japelj, +386 (0)5 62 74 080, 
majda.bozeglav-japelj@obalne-galerije.si

__________________________________________________________

mmm ARToktober 2009

Že dolgo je tega, odkar je Nadežda Petrović, pomembna figura srbskega modernega slikarstva, leta 1905 organizirala prvo likovno kolonijo v takratni Jugoslaviji. Poleg Ivana Meštrovića in še nekaterih drugih srbskih in hrvaških umetnikov so se vabilu odzvali tudi slovenski slikarji: Ferdo Vesel, Rihard Jakopič in Ivan Grohar. Razstavo sta kasneje v Narodnem muzeju v Beogradu postavljala kar oba Ivana, Grohar in Meštrović. Po zaključenem delu je Grohar zadovoljno dejal: »Razstava izgleda dobro – bolje kot vse jugoslovanske do sedaj.« (iz knjige Bela Duranci, Umetničke kolonije. Subotica, 1989) Ob taki iztočnici bi v nadaljevanju lahko razmišljali o historični vlogi likovnih kolonij. Ali pa o tem, da jim poznavalci nikoli niso pripisovali pionirske vloge niti avantgardnega pomena, saj so bili in ostajajo razlogi njihovega nastanka povsem drugje. Pravzaprav, tako v preteklosti kot tudi danes, se pobude za nastanek umetniških kolonij razlikujejo med seboj. Imajo pa tudi nekaj skupnih značilnosti. Običajno to niso trajne institucije. Težko prenašajo omejitve v obliki pravilnikov ali enoličnega toka dogodkov. Nastajajo in usihajo v sozvočju s skupnimi cilji, trajajo dokler traja organizacijski zanos njihovih pobudnikov oziroma dokler ne presahne zanimanje samih udeležencev. Na takih srečanjih se obnavljajo ustvarjalne energije različnih disciplin, saj priložnostno na njih sodelujejo tudi književniki, glasbeniki, likovni kritiki ali predstavniki drugih, tudi neumetnostnih področij. Kljub temu, da njihova aktualnost v določenih obdobjih niha, pravzaprav nikoli povsem ne usahne. O tem govori raznovrstna ponudba vedno novih in drugačnih iniciativ. Med njimi nekatere izstopajo tudi z večletno tradicijo in trdno vpetostjo v lokalni prostor dogajanja, lastnostima, s katerima se ponaša tudi projekt mednarodne likovne delavnice v Medani.  Kaže, da se njena vitalnost ohranja v času tudi zaradi preverjenega sožitja s partnerji, izbranimi pridelovalci visokokakovostnega vina. Nenazadnje beseda simpozij, ki je le eden od izrazov za likovno kolonijo, izhaja iz grškega glagola sympotein, kar pomeni »naj pijejo skupaj«. Medanska kolonija se je nedvomno obdržala na principu mecenske pobude, na osnovi katere se širi tudi bogat fond pridobljenih likovnih del. Ambicije njenih organizatorjev težijo k decentralizaciji likovne umetnosti, predvsem pa k populariziranju kraja dogajanja, stran od velikih kulturnih centrov. Edinstven umetniški dogodek nedvomno pripomore tudi k širjenju kulturne zavesti izbranega prostora. V vsem tem je medansko druženje našlo svojo prepričljivo fiziognomijo, tako tudi ne preseneča njegova priljubljenost med samimi udeleženci. V likovni koloniji se oblikuje poseben emotivni naboj, vendar identiteta posameznika pri tem ni ogrožena. Nasprotno, različnost osebnih poetik lahko pride celo bolj do izraza, še zlasti na primerjalni lestvici med ustvarjalci z daljšim umetniškim stažem in tistimi, ki so šele na začetku svoje poti. Tako je mogoče razumeti zasnovo izbora letošnjih slovenskih udeležencev; v veliki večini ga sestavlja srednja generacija v polnem ustvarjalnem zagonu, dopolnjuje pa jo četvero samosvojih, a izrazito raziskovalno naravnanih predstavnikov mlajše genracije: Nika ZupančičTanja MakucBarbara Jurkovšek in Klemen Brun. Seveda raznovrstnost slogov, tehnik in osebnih pristopov kaže veliko bolj razvejano podobo v delih njihovih starejših kolegov: Klavdija Palčiča, Veljka Tomana, Andreja Pavliča, Azada in Silve Karim, Jožeta Šubica, Rudija Skočirja, Viktorja Šesta, Borisa Zaplatila, Todorčeta Atanasova ter Klavdija in Etka Tutte. Hari IvančičBruno PaladinGoran Štimac in Slavica Marin nedvomno sodijo med uveljavljene akterje likovnega življenja v sosednji Istri. Njihovi bogati avtorski opusi so ljubiteljem in poznavalcem likovne umetnosti dobro znani tudi v slovenskem prostoru. Podobno velja za štiri avstrijske predstavnike: Franza Bergerja, Roberta Primiga, Ingeborg Plepelits in Gabi Troester. Ob tem ne gre zanemariti dveh pomembnih protagonistov kulturne sredine Furlanije-Julijske krajine, ki jo v prepoznavni osebni govorici svojih del zastopata Pierluigi de Lutti in Gianni Borta. Pester mednarodni mozaik umetnikov dopolnjuje slikarka Dragana Kneževič

 iz Srbije.  Prisotnost 27 likovnikov iz petih držav izpostavlja mednarodni značaj dogodka, ki postaja vse bolj pomemben v sodobnih kolonijah. Z odprtostjo navzven in ambiciozno zastavljenimi vsebinami bodo tako zasnovane prireditve lahko našle tudi ustreznejše mesto v razgibani strukturi sodobnega likovnega dogajanja. Nedvomno pa danes, kot tudi v preteklosti, ostaja najpomembnejši rezultat takega ustvarjalnega druženja umetnost sama. Vznemirljiva raznovrstnost osebnih poetik, ki so iz dimenzije individualnega prestopile v polje kolektivnega, se nam na razstavi ponujajo kot priložnost vživljanja v redke trenutke vizualne estetske izkušnje. Majda Božeglav – Japelj   

 

 

Evropska unija

Projekt je pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije v okviru programa Phare CBC Slovenija/Italija 2003

©